Naša šola se je odzvala vabilu k sodelovanju v programu Povabimo besedo 2021, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Društvo slovenskih pisateljev od leta 1996 organizira in koordinira izobraževalni program Povabimo besedo. Namen projekta je vzpodbujanje zanimanja za slovensko književnost, člani in članice Društva slovenskih pisateljev v dogovoru s šolo ali knjižnico otrokom približajo literaturo, bralci spoznajo avtorjeva dela in njegove ustvarjalne postopke.
Učence 3. in 4. razreda podružnične šole Zg. Tuhinj je v ponedeljek, 29. novembra 2021, v okviru programa Povabimo besedo obiskala Aksinja Kermauner.
Učenci so se na obisk z veseljem pripravljali. Podrobneje so spoznali dve njeni deli, in sicer Žiga špaget gre v širni svet ter Žiga špaget je za punce magnet. Ob prebiranju knjig so spoznali pisavo za slepe in slabovidne ter znakovni jezik, ki ga uporabljajo osebe z okvaro sluha. Učenci so se na srečanju predstavili z znakovnim jezikom. Pripravili so tudi dva plakata in ju razstavili. Na prvem so predstavili avtorico in njena dela, na drugem pa slovenske paraolimpijce.
V ponedeljek dopoldan je srečanje z gostjo minilo v prijetnem, sproščenem vzdušju, učenci so po srečanju strnili vtise in jih zapisali.

  • Mnenja četrtošolcev ob obisku pisateljice:
    Všeč mi je bila zgodbica Žiga špaget gre v širni svet, ker jo je pisateljica predstavila ob kamišibaju. (Hana)
  • Zanimivo se mi je zdelo, da slepi ne vidijo radi, če jim prehitro pomagamo. Nočejo, da se nam smilijo. (Mark)
  • Naučil sem se, da slepi ne rabijo vedno pomoči, ker znajo sami poskrbeti zase. (Marcel)
  • Zanimivo mi je bilo, ko smo se igrali različne igre in izkusili, kako je biti slep. (Nika)
  • Hodil sem s palico, ki jo uporabljajo slepi in moram priznati, da ni bilo lahko. Počutil sem se kar malo ogroženega. (Aljaž)
  • Všeč mi je bilo, ker smo se naučili abecedo s kretnjami in tako brez besed pokazali naša imena. (Ajda)
  • Zvedela sem, da pisavo slepih imenujemo braillova pisava in ko sem videla izbokline v knjigi, mi je ta zapis deloval zelo težko. (Neža)
  • Slepim pomagamo, če nas prosijo za pomoč in če vidimo, da so v stiski. Všeč so mi bile igrice za tipanje, imela sem kar nekaj težav, da sem našla par. (Petra)
  • Všeč mi je bilo, ko se je naša sošolka preoblekla v kuharico in sta s pisateljico zaigrali igrico. Sploh ni bilo potrebno veliko pripomočkov in nastala je super zgodbica. (Ota)
  • Tudi o branju je bilo malo govora in če nekdo bere slabše, se mu ne posmehujemo, ker ne vemo, kakšne težave ima. (Anastazija)
  • Bila sem kuharska pomočnica naši pisateljici. Najprej sem oblekla predpasnik, na glavo pa sem dala kuharsko kapo in začeli sva kuhati. Kar naenkrat je skočil iz lonca Žiga špaget in sem se zelo ustrašila. Bilo je suuupeer.. (Iza)
  • Zanimivo mi je bilo, da slepi najprej igrajo veliko igric , ki so namenjene tipanju (spomin, sestavljanke, tri v vrsto,..) in kasneje se naučijo brati njihovo abecedo, ki jo otipajo z rokami. (Pika)

 

Olga Drolc, koordinatorica srečanja

(Skupno 103 obiskov, današnjih obiskov 2)
Dostopnost