je odmevalo v šoli v Zgornjem Tuhinju, kamor so prišli kavboji, muce, vile, čarovnice, bojevniki, Indijanci, pikapolonice, Rdeče kapice, pa še mnoga živalska, pravljična in druga bitja.
Prav vsi so se predstavili ostalim tako z besedo, kot tudi z gibnim izražanjem ob glasbi.
Seveda je pustno rajanje obvezno, zato smo se dodobra razgibali ob živahnih ritmih. Ko nam je postalo pošteno vroče in nam je počasi zmanjkovalo energije, je bil čas za malico. Posladkali smo se s krofom in komaj čakali, da se sprehodimo po Zgornjem Tuhinju.
Zvoki tamburina, piščalke in ropotulj ter naše petje je na okna in balkone privabilo vaščane. Gospa Angelca, ki je včasih vozila šolski kombi, pa nas je celo pocrkljala z bonboni.
Po vrnitvi v šolo smo tekmovali, kdo bo ostalim maškaram povedal zanimivejšo pravljico o liku, ki ga predstavlja. Pripovedovalci pravljic bi bili ponosni na nas.
Čas je hitro minil in marsikdo je le še čakal, da bo popoldne, ko bo lahko šel od hiše do hiše, od vrat do vrat in še dodatno poskrbel, da bo v deželi spet kmalu pomlad.
Vodja dejavnosti Vladka Bučevec
